- odséčen
- -čna -o prid. (ẹ̑) star. odrezav: odsečen človek / odsečen odgovor ● zastar. ta človek mi je odsečen zoprn odséčno prisl.: odsečno reči
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odséčen
Look at other dictionaries:
odséči — séčem dov., odséci odsecíte odsékel odsékla (ẹ) 1. star. odsekati: odseči roko, vejo 2. nar. odkositi: odseči široko red odséčen a o: odsečena bilka … Slovar slovenskega knjižnega jezika
