- bogve...
- prvi del zloženk, kakor bogvekaj, bogvekakšen, bogvekam, bogvekje ipd., gl. bogve
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bogve...
Look at other dictionaries:
bógvé — in bóg vé [ kv ] prisl. (ọ̑ ẹ) 1. izraža negotovost, nedoločnost: bogve ali še živi; bogve zakaj ga ni; joče ali od žalosti ali od jeze, bogve; spomin na bogve koga; ženejo jih bogve kam; prišel je od bogve kod // ekspr., z zaimkom ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóg — á m, daj. ed. stil. bogú; mn. bogóvi; im., tož. dv. bogóva in bogá (ọ̑) 1. ed., v enoboštvu nadnaravno bitje, ki je ustvarilo svet in ki posega v njegov razvoj: častiti, moliti boga; klicati boga na pomoč; prositi boga za zdravje; verovati v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bógsigavédi — in bóg si ga védi prisl. (ọ̑ ẹ) bogve: ali se bova še srečala, bogsigavedi; bogsigavedi kdo je to rekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bógvédi — in bóg védi [ kv ] prisl. (ọ̑ ẹ) star. bogve: doma je iz bogvedi katerega kraja / ni bogvedi kako zgovoren … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bógzná — in bóg zná prisl. (ọ̑ ȃ) star. bogve: bogzna zakaj to dela / drži se, kot bi bil bogzna kdo; igra ni bogzna kako duhovita … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hudír — ja m (í) evfem. hudič: hudir ga je zmamil; drvel je, kakor da ga žene sam hudir / hudir! ni hudir! kje, za hudirja, tiči / vsi smo vedeli, da temu hudirju skopemu ni treba denarja / bogve kakšnega hudirja imajo zdaj med seboj / »Ali je znal?«… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
idiót — a m (ọ̑) 1. med. najhujše duševno nerazvit človek: otrok je ostal idiot vse življenje 2. pog., slabš. omejen, neumen človek: bogve kateri idiot je to rekel; ta človek je čisto navaden idiot / kot psovka ali misliš, idiot, da se kdo meni zate … Slovar slovenskega knjižnega jezika
káj — čésa zaim., čému, káj, čém, čím (ā ẹ̄) 1. izraža vprašanje po neznani stvari, pojavu: kaj leži na mizi? kaj se je zgodilo? iz česa je to narejeno? čemu se smeješ? kaj vidiš? na kaj misliš? po kaj si prišla? o čem govoriš? s čim se igraš? / nav.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kakóv — tudi kákov a o zaim. (ọ; ā) zastar. kákšen: bogve kakova ženska je to … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kám — prisl. (ā) 1. izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno ali ga doseže: kam greš? kam je izginil? kam boš to zapisal? / kam si se zagledal; elipt.: kam zdaj? odkod in kam, tovariš? kam pa, kam, bratec? skril se je v klet ali… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
