- odrešítev
- -tve ž (ȋ) glagolnik od odrešiti: odrešitev človeštva // rešitev: smrt je bila zanj odrešitev iz trpljenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odrešítven — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na odrešitev: Kristusovo odrešitveno delo / Cankarjeva odrešitvena vizija v Podobah iz sanj … Slovar slovenskega knjižnega jezika