- odréšen
- -šna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko ki naredi, povzroči, da kdo postane deležen notranjega miru, sprostitve; odrešilen: odrešna beseda
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odréšen
Look at other dictionaries:
odrešíti — in odréšiti im dov. (ȋ ẹ) 1. rel. narediti, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega: odrešiti človeštvo s smrtjo in vstajenjem 2. nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega stanja; rešiti:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèodréšen — a o prid. (ȅ ẹ) 1. rel. ki ni odrešen: neodrešeno človeštvo 2. vznes. ki pripada narodu, katerega večina živi v drugi državi: skrbeti za neodrešene brate / neodrešeni kraji … Slovar slovenskega knjižnega jezika
