- odpustljív
- -a -o prid. (ȋ í) ki se da odpustiti: ta žalitev ni težko odpustljiva; odpustljivo ravnanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odpústen — 1 tna o prid. (ȗ) nanašajoč se na odpust: odpustni razlog / odpustna listina; odpustno potrdilo; odpustno spričevalo 2 tna o prid. (ú) knjiž. odpustljiv: težko odpustna zmota … Slovar slovenskega knjižnega jezika