odpóren

odpóren
1 -rna -o prid., odpórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki ne zboli, se ne okuži hitro: otrok je zelo odporen; postati odporen proti infekciji 2. sposoben, usposobljen prenesti negativne okoliščine, vplive: odporen les; ti bacili so zelo odporni; steklo, odporno proti visoki temperaturi / gojiti sorte jabolk, odporne proti pozebi ● zastar. nikoli ni bil odporen očetu se ni upiral ------ 2 -rna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odpor: odporne tendence / opaziti sovražnikovo odporno točko

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • imún — a o prid. (ȗ) 1. med., v povedni rabi odporen proti določeni okužbi: biti imun; po ozdravitvi ostane vse življenje imun / imun proti davici, škrlatinki / imun proti bolezni 2. knjiž. neobčutljiv, odporen: imun je za vse negativne vplive /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • cirkónij — a m (ọ) kem. mehka težka kovina sive barve, element Zr: cirkonij je odporen proti toploti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dobrín — a m (ȋ) agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ígor — ja m (ȋ) agr. krompir domače sorte z belkastim mesom, odporen zlasti proti krompirjevi plesni: letos je igor dobro obrodil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • infékcija — e ž (ẹ) vdor bolezenskih mikrobov v organizem; okužba, okužitev: po operaciji je prišlo do infekcije; nevarnost infekcije; biti odporen proti infekciji; pren., ekspr. psihična infekcija // bolezensko stanje po tem vdoru: infekcijo je prebolel… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kislína — e ž (í) 1. kar dela kaj kislo: tekočina vsebuje preveč kisline / ugotoviti količino kisline v snovi kislost snovi / kislina ji škoduje // nav. ekspr. kisla tekočina, zlasti pijača: ne bom pil te kisline 2. kem. snov, ki tvori z bazami soli in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kljubováti — újem nedov. (á ȗ) z dajalnikom 1. namerno drugače delati, kot se želi, zahteva: fant mu kljubuje; spet kljubujeta očetu / kljubovati modi, predpisom / ekspr. ta človek kljubuje vsemu svetu 2. ekspr. biti odporen proti čemu: kljubovati prehladu / …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kopríva — e ž (í) rastlina, ki ima na listih in steblu dlačice, ki povzročajo ob dotiku pekoč občutek: koprive preraščajo ruševine; pokositi koprive; otroci rastejo kot koprive za plotom / kopriva peče / špinača iz kopriv koprivnih listov ∙ tak je, kot bi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • korozíja — e ž (ȋ) 1. kem. razpadanje, razkrajanje površine kovin zaradi kemičnih ali elektrokemičnih procesov: preprečiti korozijo; je odporen proti koroziji; zaščititi avtomobile pred korozijo / korozija kovin / korozija betona razpadanje, razjedanje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • krupón — a m (ọ̑) usnj. vsak od dveh delov kože s hrbta goveda ali prašiča: desni, levi krupon // usnje iz te kože, navadno za podplate: nepremočljiv, odporen krupon / komerčni krupon trdo podplatno usnje za težko obutev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”