- odplačílo
- -a s (í) 1. glagolnik od odplačati: odplačilo davkov, posojila / ponujal mu je zemljo na odplačilo odplačevanje 2. kar se odplača: odplačila in drugi izdatki / mesečna, obročna odplačila
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
anuitéta — e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta; plačevati anuitete; posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev; anuitete za kredite; odplačilo anuitet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naročílo — a s (í) 1. izrazitev želje, zahteve, da kdo oskrbi, dostavi določeno blago ali opravi določeno storitev: podjetje ne more izpolniti vseh naročil; naročilo za izdelavo načrta; obročno odplačilo se začne z mesecem naročila / dati, dobiti naročilo / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odplačílen — lna o prid. (ȋ) nanašajoč se na odplačilo: določiti odplačilne pogoje / odplačilni roki; odplačilna pogodba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ugóden — dna o prid., ugódnejši (ọ ọ̄) 1. ki vzbuja komu ugodje: ob tem je imela ugoden občutek / nanj je naredil ugoden vtis / ugodne in neugodne strani potovanja z avtomobilom // ki je v skladu s hotenjem, željami koga: ugodna novica / ugodna kritika … Slovar slovenskega knjižnega jezika