- odplačeváti
- -újem nedov. (á ȗ) postopno plačevati dolžno vsoto: odplačevati dolg; posojilo bo odplačeval pet let / odplačevati stanovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
amortizírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira 3. jur … Slovar slovenskega knjižnega jezika
môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obròk — óka m (ȍ ọ) 1. jed, namenjena enemu človeku naenkrat: obrok naj bo dovolj kaloričen in pester; otrok je slastno pojedel svoj obrok (hrane) / dnevni obrok kruha; opoldanski, večerni obrok; topli obrok / kapaciteta kuhinje je dvesto obrokov 2.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odplačevánje — a s (ȃ) glagolnik od odplačevati: odplačevanje posojila; z odplačevanjem odškodnine so v zaostanku / posoditi na obročno odplačevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prómpten — tna o prid. (ọ̑) knjiž. takojšen, hiter: zdravilo ima prompten učinek; dobava blaga je promptna prómptno prisl.: promptno odplačevati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zmôči — zmórem dov., zmógel zmôgla (ó ọ) 1. izraža sposobnost osebka a) uresničiti, opraviti kaj: delo, nalogo bom zmogel; pokaži, kaj in koliko zmoreš; ko je dobil posojilo, je nakup zmogel; velikega napora ne zmorem več / naporno pot še zmeraj zmorem; … Slovar slovenskega knjižnega jezika