- odnôsnica
- -e ž (ȏ) lingv. beseda, na katero se nanaša prilastek: poiskati odnosnico v stavku / zaimenska odnosnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odnôsnica
Look at other dictionaries:
apozícija — e ž (í) lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odnôsen — sna o prid. (ó ō) knjiž. ki je v določenem odnosu s čim drugim: odnosna povezanost med stvarmi / odnosni pojmi relativni / preden je začel pisati študijo, si je prebral več odnosnih del del, ki se nanašajo na problematiko ◊ lingv. odnosna beseda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pristávek — vka m (ȃ) 1. kar se k čemu na koncu pove, napiše: pristavek, da ta spis ni prevod, je nepotreben; pristavek k razlagi, zapisniku / denar je vzel s pristavkom, da ga bo vrnil s pripombo 2. izraz, ki se navadno pristavlja h kakemu izrazu:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
