ázimut — a m (ȃ) geogr. kot med smerjo proti severu in smerjo opazovanega predmeta: določiti, odmeriti azimut; azimut 40° … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dávek — vka m (á) 1. splošna dajatev za kritje skupnih izdatkov javne uprave: izterjati, odmeriti, odpraviti davek; plačati, utajiti davke; pobirati, znižati davke; naložiti davke; občinski davek / prometni, vinski, zemljiški davek; davek od dohodka, od… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dozírati — am dov. in nedov. (ȋ) določiti, natančno odmeriti količino česa, navadno zdravila: dozirati zdravilo; kinin doziramo individualno / dozirati sevanje rentgenskih žarkov / dozirati živila z dozirnim strojem; pren. pravilno dozirati učno snov… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katáster — tra m (á) uradni popis zemljišč na določenem območju glede na obliko, obseg, kakovost, kulturo, posestništvo: izdelati, napraviti kataster; meriti zemljišča za kataster / odmeriti davek na osnovi katastra / zemljiški kataster / pog. iti na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kázen — zni ž (ȃ) 1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
méter — tra m (ẹ̄) 1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov / dolžina v metrih / blago… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakúkati — am dov. (ū ȗ) po ljudskem verovanju s kukanjem našteti, odmeriti: kukavica mu je nakukala petnajst let; ekspr. kukavica ji je nakukala veliko otrok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odméra — e ž (ẹ̑) glagolnik od odmeriti: odmera izdelkov za prodajo / odmera davkov; odločba o davčni odmeri / odmera kazni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ohíšnica — e ž (ȋ) v nekaterih socialističnih državah zemlja, ki jo ima zadružnik za osebno obdelavo: odmeriti ohišnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
precízen — zna o prid., precíznejši (ȋ) 1. narejen tako, da opravlja svojo nalogo v največji mogoči popolnosti, natančen: precizen instrument, mehanizem; precizna ura; precizne merilne priprave / precizen udarec; precizen zadetek // ki upošteva, zajema vse … Slovar slovenskega knjižnega jezika