- odlikovánec
- -nca m (á) kdor dobi odlikovanje: čestitati odlikovancu; razglasiti odlikovance / na proslavi se je zbralo več odlikovancev; odlikovanec z redom dela / redko Nobelov odlikovanec nagrajenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odlikovánec
Look at other dictionaries:
odlikovánka — e ž (á) ženska oblika od odlikovanec: odlikovanci in odlikovanke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
