odličnost — ȍdličnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je izuzetan, kvalitetan, zadovoljavajući ETIMOLOGIJA vidi odlika … Hrvatski jezični portal
vrsnòća — ž 1. {{001f}}a. {{001f}}osobita kvaliteta, odličnost b. {{001f}}velika umješnost, prvorazrednost u spretnosti 2. {{001f}}isticanje u poželjnim odlikama … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odličnički — òdličničkī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na odličnost i odličnike ETIMOLOGIJA vidi odlika … Hrvatski jezični portal
vrsnoća — vrsnòća ž DEFINICIJA 1. a. osobita kvaliteta, odličnost b. velika umješnost, prvorazrednost u spretnosti 2. isticanje u poželjnim odlikama ETIMOLOGIJA vidi vrstan … Hrvatski jezični portal
díka — e ž (í) zastar. 1. okras: meč mu je samo za diko / prijaznost in dobrota sta njegova dika / sin mu bo gotovo v diko v ponos, čast 2. slava, odličnost: zdaj je konec tvoje moči in dike; znamenje časti in dike … Slovar slovenskega knjižnega jezika
distingvíranost — i ž (ȋ) knjiž. imenitnost, odličnost, izbranost: bahajo se s svojo distingviranostjo in gostoljubjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
instrumentacíjski — tudi inštrumentacíjski a o prid. (ȋ) nanašajoč se na instrumentacijo: instrumentacijska odličnost opere / instrumentacijska tehnika / instrumentacijsko vzdrževanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
noblésa — e ž (ẹ̑) knjiž. 1. imenitnost, gosposkost, odličnost: neznanec je vzbujal vtis noblese / kopalnica je bila tedaj že vrhunec noblese / v gledališče hodi samo zaradi noblese da bi delal imeniten vtis // uglajenost, dovršenost, prikupnost: vse zna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odlíčje — a s (ȋ) 1. publ. predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje; medalja, plaketa: razporediti odličja v vitrini; vojaško odličje / odličje za dolgoletno znanstveno delo priznanje 2. redko imenitnost, odličnost: bogato odličje dvoran … Slovar slovenskega knjižnega jezika