odkritosŕčnež — a m (ȓ) ekspr. odkritosrčen človek: ta odkritosrčnež je nepreviden … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odpréti — prèm dov., odpŕl (ẹ ȅ) 1. dati kaj v tak položaj a) da je mogoč prehod, vstop ali izstop: odpreti okno, vrata; odpreti zapornice; odpreti za ped; hrupno, tiho odpreti; odpreti nastežaj; vrata so se nenadoma sama odprla b) da postane notranjost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pogóvor — a m (ọ̑) 1. izmenjava mnenj, misli: pogovor se pretrga, se razplete, se začne; udeležiti se pogovora; prisluhniti pogovoru; načeti pogovor o strokovnih vprašanjih; obrniti, zasukati pogovor na druge stvari; iz pogovora povzeti kaj; zaplesti se v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pravicoljúben — bna o prid. (ú ū) ki ljubi pravico: pravicoljuben človek; odkritosrčen in pravicoljuben je / pravicoljubna odločnost koga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prostosŕčen — čna o prid. (ȓ) knjiž. preprost, odkritosrčen: prostosrčen človek; biti zelo prostosrčen prostosŕčno prisl.: prostosrčno hvaliti; prostosrčno misleč človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rôka — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi róko róke (ó) 1. okončina človeka, ki se uporablja za prijemanje, delo: dvigniti, skrčiti roko; iztegovati roke proti materi; prekrižati roke na prsih; zlomiti si obe roki; dolge,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika