- odkósiti
- -im dov. (ọ́) knjiž. končati kosilo; pokositi: prišel je, ko so že odkosili / med kosilom je povedal nekaj gnusnega in v trenutku sem odkosil prenehal kositi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
odkosíti — ím dov., odkósil (ȋ í) s koso, kosilnico odrezati: odkositi rože; z vsakim zamahom je odkosil veliko trave / odkositi pol travnika pokositi; odkositi za krave nakositi odkošèn êna o: odkošena detelja, trava; odkošeno žito … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odkòs — ôsa m (ȍ ó) agr. glagolnik od odkositi: po prvem odkosu je treba travnik pognojiti / naravnati višino odkosa / nizek odkos pri tleh / spraviti zadnji odkos v silos … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odséči — séčem dov., odséci odsecíte odsékel odsékla (ẹ) 1. star. odsekati: odseči roko, vejo 2. nar. odkositi: odseči široko red odséčen a o: odsečena bilka … Slovar slovenskega knjižnega jezika