odkášljati

odkášljati
-am dov. (ȃ) s kašljanjem odgovoriti, oglasiti se: ko je vstopila, mi je pomenljivo zakašljal, jaz sem mu pa odkašljal odkášljati se s kašljanjem spraviti sluz iz grla, sapnika: odkašljal se je in začel govoriti; ne more se odkašljati

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • môči — mórem nedov., mógel môgla (ó ọ) 1. z nedoločnikom izraža sposobnost osebka, da uresniči dejanje zaradi svojih a) telesnih lastnosti: ne morem več delati, teči; ni mogel ganiti z roko; ne morem več jesti; ptič ni mogel leteti / ne more se… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odkašljeváti se — újem se nedov. (á ȗ) s kašljanjem spravljati sluz iz grla, sapnika: odkašljuje se, a se ne more odkašljati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odkréhati — am dov. (ẹ̄) ekspr. krehajoč oditi: obrnil se je in odkrehal v hrib odkréhati se slabš. odkašljati se: odkrehal se je in začel govoriti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • odkréhniti — em tudi odkrêhniti em dov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) ekspr. odlomiti, odtrgati: vihar je odkrehnil vrhove smrek; veja se odkrehne / zamahnil je z vso silo in odkrehnil toliko ledu, da so dereze prijele odbil odkréhniti se tudi odkrêhniti se nar. odkašljati… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”