- oddúšnik
- in oddušník -a m (ȗ; í) odprtina, luknja za zračenje: napraviti oddušnik v oglarski kopi; zamašiti oddušnik v hlevu ♦ teh. cev, kanal za zračenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oddúšek — ška m (ȗ) 1. oddušnik: skozi oddušek v zidu je prihajalo le malo svetlobe / zastar. našel je ozek oddušek in se splazil skozenj luknjo, preduh 2. star. počitek, oddih: po težkem delu so bili potrebni nekoliko odduška ● knjiž. dati odduška svoji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sopíh — a m (ȋ) 1. glagolnik od sopihniti: vzdih in sopih / redko za seboj je zaslišal pasji sopih pasje sopihanje 2. nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: zamašiti sopih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sópišnjak — a m (ọ) nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: iz sopišnjakov se je kadilo … Slovar slovenskega knjižnega jezika