- oddúška
- -e ž (ȗ) knjiž., redko luknja, preduh: tjulenj je pokazal glavo skozi odduško
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oddúška
Look at other dictionaries:
oddúšek — ška m (ȗ) 1. oddušnik: skozi oddušek v zidu je prihajalo le malo svetlobe / zastar. našel je ozek oddušek in se splazil skozenj luknjo, preduh 2. star. počitek, oddih: po težkem delu so bili potrebni nekoliko odduška ● knjiž. dati odduška svoji… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oddúškati se — am se dov. (ȗ) redko oddahniti se: popil je, ne da bi se odduškal / med tekom se je moral večkrat odduškati ∙ star. ponudi mu čutarico, da se še on malo odduška odžeja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
