- očiščevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od očiščevati: človekovo moralno, notranje očiščevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
očiščeválen — lna o prid. (ȃ) nanašajoč se na čiščenje, očiščevanje: očiščevalna dela na cesti je oviral snežni metež / očiščevalni učinek trpljenja ◊ voj. očiščevalna akcija, operacija akcija, operacija za uničenje ostankov nasprotnikovih enot … Slovar slovenskega knjižnega jezika
očiščevalíšče — a s (í) knjiž. kraj za očiščevanje: življenje je bilo zanj kot očiščevališče za dušo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámoočiščevánje — a s (ȃ ȃ) knjiž. očiščevanje samega sebe: to je bila doba njegovega samoočiščevanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika