- očarljívost
- -i ž (í) nav. ekspr. lastnost, značilnost očarljivega človeka: prevzeli sta ga njena ljubkost in očarljivost / milina in očarljivost njenega glasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
očarljívost
Look at other dictionaries:
čár — a m (ȃ) 1. knjiž., navadno s prilastkom nenavadna, izredna lepota: občudovati čar narave; čar zvezdnega neba; čar noči 2. knjiž. izredna privlačnost, očarljivost: bledica ji je dajala poseben čar / obdajal ga je čar evropske kulture; čar novega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čarôbnost — i ž (ó) knjiž. nenavadna, izredna lepota: tiha čarobnost gorskega sveta // izredna privlačnost, očarljivost: čarobnost in milina njenega glasu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čarovítost — i ž (ȋ) zastar. izredna privlačnost, očarljivost: čarovitost njegovega kramljanja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèizrazljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. ki se ne da izraziti: ob teh besedah ga je obšel čuden, neizrazljiv občutek; neizrazljivo čustvo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neizrazljiva ljubezen je bila v njenih besedah; neizrazljiva… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šárm — a m (á) knjiž. očarljivost, privlačnost: imeti šarm; uporabila je ves svoj ženski šarm; osebni šarm / pristni francoski šarm / to mesto ima zanj poseben šarm … Slovar slovenskega knjižnega jezika
