- obvezovánje
- -a s (ȃ) glagolnik od obvezovati: obvezovanje ran / nepremišljeno obvezovanje se navadno maščuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obvezílen — lna o prid. (ȋ) namenjen za obvezovanje: obvezilni material; obvezilna gaza / obvezilne škarje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvezílo — a s (í) nav. mn. material za obvezovanje: pripraviti škatlo z obvezili in zdravili / obvezilo za rane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvezovalíšče — a s (í) kraj, prostor za obvezovanje: ranjence so prenesli na obvezovališče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obvezoválnica — e ž (ȃ) prostor za obvezovanje: ranjenca so nesli v obvezovalnico … Slovar slovenskega knjižnega jezika