- obstrét
- -i ž (ẹ̑) knjiž., redko obstret m: lunina obstret
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obstrèt — éta m (ȅ ẹ) knjiž. 1. sij, lesk okrog česa, ob čem: lunin obstret / večerni obstret zarja, sij 2. svetniški sij, gloriola: zlat obstret / nič ni izgubil od svojega obstreta; obstret zmagoslavja ◊ fot. odboj svetlobnih žarkov s hrbtne strani… … Slovar slovenskega knjižnega jezika