- obstránec
- -nca m (á) knjiž. kdor ni vključen v kako skupnost: roman opisuje obstrance
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
outsider — ja [áu̯tsájd ] m (ȃ ȃ) 1. žarg., šport. kdor ima na tekmovanju malo možnosti za zmago: tekmovalci so se razdelili na dve skupini boljše igralce in outsiderje / njihovo moštvo je letos igralo vlogo outsiderja 2. publ. kdor ni vključen v kako… … Slovar slovenskega knjižnega jezika