- obsójenec
- -nca m (ọ́) jur. oseba, ki je pravnomočno obsojena zaradi določenega kaznivega dejanja: kaznovati obsojenca z denarno in zaporno kaznijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obsójenec
Look at other dictionaries:
kázen — zni ž (ȃ) 1. kar je določeno za kršilca kakih norm, zahtev: otrok je bil priden, zato so mu kazen odpustili, preklicali; pog. kazen odsedeti, odslužiti; zaslužila je kazen; mila, stroga kazen; groziti s kaznijo; kazen za tatvino; vzgojni učinek… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dêrež — a m (ȇ) nekdaj klop, na katero se priveže obsojenec med šibanjem: Daj me na derež ali na vse natezalnice tega sveta, po sili ne izveš od mene ničesar! (W. Shakespeare M. Bor) … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izbíčati — am tudi zbíčati am dov. (ȋ ȋ) 1. pretepsti z bičem: izbičati kaznjenca / ekspr. izbičali so ga do smrti; pren. trpljenje ga je izbičalo 2. knjiž. s silo spraviti kaj iz česa: dež je izbičal iz rož vonjave izbíčan tudi zbíčan a o: izbičan… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obsójenka — e ž (ọ) ženska oblika od obsojenec: odpeljati obsojenko iz dvorane … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odvzèm — éma m (ȅ ẹ) glagolnik od odvzeti: odvzem krvi; odvzem vzorcev za raziskavo / odvzem vozniškega dovoljenja / odvzem državljanstva ♦ jur. kazen odvzema prostosti kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poboljšljív — a o prid. (ȋ í) ki se da poboljšati: poboljšljiv obsojenec / nekateri ljudje niso poboljšljivi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
proskribíranec — nca m (ȋ) knjiž. javni obsojenec, preganjanec: javno braniti proskribiranca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prostósten — tna o prid. (ọ̑) knjiž. nanašajoč se na prostost: prostostni občutek ♦ jur. prostostna kazen kazen, pri kateri mora obsojenec prebivati v kazenskem poboljševalnem zavodu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
smŕten — tna o prid. (ȓ) 1. nanašajoč se na smrt: iz bolnikovih ust je prihajalo smrtno hropenje / smrtni pot pot pri smrtnem boju ali zelo velikem strahu; smrtna bridkost tesnoba, trpljenje ob umiranju / smrtni boj umiranje, agonija / kačji pik je lahko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
telésen — sna o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na telo: telesni deli; telesna višina / telesne mere; telesna napaka; telesna nega; telesna poškodba / telesna temperatura / telesni napor; telesno delo; telesno trpljenje / telesna virtuoznost igralca / telesna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
