- bodíčevje
- -a s (í) bodičasto, trnato grmovje: ob poti se je razraščalo bodičevje; griček je bil porasel z nizkim bodičevjem ♦ bot. trnata rastlina suhih gozdov z rumenimi cveti, Genista germanica
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bodečíja — e ž (ȋ) redko bodičje, bodičevje: poseko prerašča bodečija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bohôtiti se — im se in bohotíti se ím se nedov., bohôtil se in bohótil se (ó ō; ȋ í) knjiž. biti bujno razraščen: ob vhodu v jamo se bohoti bodičevje; po njivah se bohoti osat / v parku se bohotijo mogočni kostanji; pren. sovraštvo se bohoti med njimi … Slovar slovenskega knjižnega jezika