- obŕv
- -i in -í ž (ȓ) nav. mn. dlake nad očesno jamico v obliki loka: obrvi so se mu namrščile; dvigniti, mrščiti obrvi; pobriti obrvi; goste, košate obrvi / začrtala si je obrvi / črtalo za obrvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obŕv
Look at other dictionaries:
Список праиндоевропейских корней — Для улучшения этой статьи желательно?: Найти и оформить в виде сносок ссылки на авторитетные источники, подтверждающие написанное … Википедия
бровь — укр. брова: чорнобривий чернобровый (из * бръвъ̂й; неточно Бернекер 1, 91); ст. слав. бръвь ж., сербохорв. о̏брва, словен. obȓv, слвц. obrv, чеш. brva, польск. brew, род. п. brwi, праслав. *bry, род. п. brъve. Родственно лит. bruvìs, др. инд.… … Этимологический словарь русского языка Макса Фасмера
obŕven — vna o (ȓ) pridevnik od obrv: obrvni lok … Slovar slovenskega knjižnega jezika
róža — e ž (ọ̑) 1. rastlina z izrazitim cvetom: roža cvete, ovene, raste; izpuliti rožo; cvetoče rože; greda, polna rož; cvetela je kot roža / planinske, poljske, vrtne rože / roža diši; nabirati, trgati rože; jesenske, pomladanske, pozne, prve rože;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
treníti — trénem dov. (ȋ ẹ) 1. hitro zapreti in odpreti oči: zamahnil mu je pred očmi, pa ni trenil; gledal ga je, ne da bi trenil / treniti z očmi / njene oči so trenile // narediti hiter, kratek gib: treniti s trepalnicami; treniti s prstom / obrv mu… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
