izbríti — bríjem dov., izbrìl in izbríl (í ȋ) obriti s premikanjem rezila proti smeri rasti, lege dlak: najprej ga je obril, nato pa še izbril … Slovar slovenskega knjižnega jezika
o... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obrizgati, ogrniti, osuti b) nastopa stanja, pridobitve lastnosti: oboleti, oglušeti / ocvetličiti, oglušiti c) izgube, odstranitve česa: oklatiti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obritína — e ž (í) knjiž., redko obriti del kože: njegov obraz je suh s sivkastim odtenkom na obritinah … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ostŕgati — am tudi ostŕžem dov. (ŕ r̄) s strganjem odstraniti: ostrgati lubje, mah z drevesa; ribe očistimo in jim ostrgamo luske // s strganjem narediti, da na čem česa ni več: ostrgati drevo, pod / ostrgati krompir s strganjem odstraniti lupino ♦ agr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobríti — bríjem dov., pobrìl in pobríl (í ȋ) obriti: brivec ga je pobril; pobriti se z aparatom, britvijo; pobriti si brke ● ekspr. pobriti gozd izsekati; ekspr. od gor včasih mrzlo pobrije zapiha pobrít a o: pobriti brki; pobrite obrvi; gladko pobrit… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
porazírati — am dov. (ȋ) pog. obriti: brivec ga je poraziral; vsako jutro se porazira; travnik je bil pokošen, kot bi ga poraziral ∙ ekspr. porazirati gozd izsekati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
púh — 1 a m (ȗ) mehki dlaki podobno perje pri ptičjih mladičih: v gnezdu so čivkali s puhom pokriti mladiči; lahek, rahel kot puh / gosji puh / blazina, pernica, napolnjena s puhom // nav. ekspr. mlade, mehke dlake, iz katerih se razvijejo brada, brki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tonzurírati — am dov. in nedov. (ȋ) rel., pri nekaterih katoliških duhovnikih, redovnikih v obliki kroga ali kolobarja do golega ostriči ali obriti lasišče: dati se tonzurirati; tonzurirati redovnika tonzuríran a o: tonzurirana glava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalízec — zca m (ȋ) nav. mn. proga dlak ob straneh obraza: obriti si zalizce; pustiti si rasti brado in zalizce; gosti zalizci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zalízek — zka m (ȋ) nav. mn. proga dlak ob straneh obraza: obriti si zalizke; gosti črni zalizki … Slovar slovenskega knjižnega jezika