obrezovánje

obrezovánje
-a s (ȃ) glagolnik od obrezovati: obrezovanje repe / obrezovanje drevja, trt; škarje za obrezovanje / obrezovanje dečkov / obrezovanje knjig ♦ rel. obrezovanje Gospodovo novo leto

Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • fóvč — a m (ọ̑) nar. zahodno nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti fovče …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • grmóvnica — e ž (ọ̑) vrtn. lesnata rastlina, ki raste v obliki grma: obrezovanje grmovnic …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kopíten — tna o prid. (ȋ) nanašajoč se na (konjsko) kopito: kopitna roževina ♦ anat. kopitni sklep gibljivi sklep kopita z delom noge tik nad njim; kopitna kost; vet. kopitni nož nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • koščíčar — ja m (ȋ) agr. drevo, ki rodi koščičaste sadove: koščičarje cepijo spomladi; obrezovanje koščičarjev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kosír — ja m (í) 1. nož z zakrivljenim rezilom, zlasti za obrezovanje trt: brusiti kosir / obrezovati trte s kosirjem // nar. priprava za sekanje, obsekavanje, navadno z ukrivljenim koncem; klestilnik: klestiti veje s kosirjem 2. obroček, s katerim je… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nòž — nôža m (ȍ ó) 1. priprava za rezanje iz rezila in ročaja: lupiti, rezati, strgati z nožem; zabosti z nožem / rezilo, ročaj noža / nabrusiti nož; pazi, nož je oster; konica noža; kot nož ostra misel / cepilni, klavski nož; kuhinjski, lovski,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obrezoválen — lna o prid. (ȃ) namenjen za obrezovanje: obrezovalni stroj; obrezovalna priprava ♦ fot. obrezovalni nož …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • obrezoválnik — a m (ȃ) priprava za obrezovanje: delo z obrezovalnikom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pečkár — ja [pǝč] m (á) agr. drevo, ki rodi pečkate sadove: pečkarje škropijo spomladi; obrezovanje pečkarjev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • porezílnik — a m (ȋ) vet. nož z ukrivljenim enostranskim rezilom na koncu za obrezovanje kopit, parkljev; kopitni nož: brusiti porezilnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”