- oboževánje
- -a s (ȃ) glagolnik od oboževati: oboževanje prijateljev; zdela se mu je vredna oboževanja / oboževanje narave
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oboževánje
Look at other dictionaries:
fetišízem — zma m (ȋ) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih vera v fetiše in njihovo čaščenje: opustiti fetišizem; raziskovati fetišizem in malikovalstvo pri nekaterih ljudstvih 2. knjiž. pretirano, slepo oboževanje, priznavanje česa: nagibati se k… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
idolatríja — e ž (ȋ) knjiž. čaščenje idolov: razširjenost idolatrije // navadno z rodilnikom pretirano čaščenje, oboževanje: idolatrija intelekta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
idololatríja — e ž (ȋ) knjiž., redko čaščenje idolov: razširjenost idololatrije // navadno z rodilnikom pretirano čaščenje, oboževanje: idololatrija intelekta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
relígija — e ž (í) 1. zavest o obstoju boga, nadnaravnih sil; vera, verovanje: religija se kaže v različnih oblikah; razvoj, zgodovina religije // s prilastkom sistem naukov, norm, vrednot in dejanj, obredov, v katerih se ta zavest kaže, vera: islamska,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sámooboževánje — a s (ȃ ȃ) knjiž. oboževanje samega sebe: njegova samozavest je že podobna samooboževanju; pesnikovo samooboževanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
