- obméjnik
- -a m (ẹ̑) knjiž. obmejni prebivalec: večina obmejnikov je govorila oba jezika / obmejniki so pregnali Indijance ∙ publ. obmejnik pregleduje potne liste miličnik na mejnem prehodu
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.