- oblikovánost
- -i ž (á) lastnost, značilnost oblikovanega: estetska oblikovanost izdelka / oblikovanost pokrajine / dovršena oblikovanost glasbenega dela / kulturna oblikovanost ljudi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
oblikovánost
Look at other dictionaries:
reliéf — a m (ẹ̑) 1. navpična oblikovanost zemeljskega površja: zemljevidi kažejo relief z barvami, črticami; gričevnat, kraški, razgiban relief; relief doline, pokrajine / podmorski relief relief morskega dna // model, ki tako oblikovanost ponazarja:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
artikulácija — ž 1. {{001f}}lingv. položaj i funkcija govornih organa pri tvorbi i izgovoru glasova [otvorena/zatvorena ∼] 2. {{001f}}sud o načinu izgovora glasova i riječi [dobra ∼; loša ∼] 3. {{001f}}(+ potenc.) oblikovanost ili oblikovanje čega [∼ misli; ∼… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
artikulacija — artikulácija ž DEFINICIJA 1. lingv. položaj i funkcija govornih organa pri tvorbi i izgovoru glasova [otvorena/zatvorena artikulacija] 2. sud o načinu izgovora glasova i riječi [dobra artikulacija; loša artikulacija] 3. [i] (+ potenc.)[/i]… … Hrvatski jezični portal
konačnost — kònačnōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA 1. prestanak, završetak, kraj 2. fil. a. prostorno vremenska ograničenost b. u grčkoj filozofiji, dovršena oblikovanost bića c. u skolastici, oznaka za kontingentno, nesavršeno biće koje razlog… … Hrvatski jezični portal
geometríja — e ž (ȋ) veda o lastnosti prostorov in njihovih delov: osnovni pojmi iz geometrije / včeraj smo imeli aritmetiko, danes pa geometrijo pouk geometrije // knjiž., s prilastkom geometrična oblikovanost, razporeditev: geometrija senc in luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
krajína — tudi krájina e ž (í; ā) 1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina: slikati krajino; krajina ob Otočcu; kultiviranje, varovanje krajine // pokrajina, ozemlje: megla je ležala nad krajino / rojstna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
morfologíja — e ž (ȋ) biol. veda o zgradbi in obliki organizmov, oblikoslovje: morfologija človeka; panoge morfologije / normalna, patološka, primerjalna morfologija ♦ geogr. geomorfologija; lingv. oblikoslovje // knjiž. oblika, oblikovanost: osebki se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblikóvnost — i ž (ọ̄) 1. značilnost česa oblikovno določenega, urejenega: poudarjali so idejnost umetnosti, zanemarjali pa oblikovnost / ta skladatelj šele išče nove oblikovnosti / publ. življenje obraza je skušal prenesti v poudarjeno oblikovnost likovnost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pejsáž — a m (ȃ) 1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina: opisovati pejsaž; večerni, zimski pejsaž / ureditev pejsaža ob cesti 2. um. slika, na kateri je upodobljena pokrajina; krajina: razstava pejsažev… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
planimetríja — e ž (ȋ) 1. geom. geometrija, ki se ukvarja z ravninskimi tvorbami, ravninska geometrija: ukvarjati se s planimetrijo 2. knjiž., s prilastkom planimetrična oblikovanost, razporeditev: planimetrija mesta … Slovar slovenskega knjižnega jezika
