- bóbnanje
- -a s (ọ̑) glagolnik od bobnati: birič je z bobnanjem klical ljudi / bobnanje železniških koles / preveč bobnanja je bilo pri tej zadevi
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
bóbnanje
Look at other dictionaries:
tamtám — a m (ȃ) 1. muz. gong z zvokom nedoločene višine: udarec na tamtam 2. muz. lesen afriški boben: z rokami udarjati na tamtam; bobnanje tamtamov 3. publ. hrup, trušč: s svojim prihodom je povzročil velik tamtam / z velikim tamtamom sprejeta… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
upéhati — am dov. (ẹ̑) s priganjanjem k teku, hitri hoji povzročiti pri kom težko dihanje, občutek utrujenosti: upehati konja / pot ga je upehala upéhati se zaradi teka, hitre hoje težko dihati, občutiti utrujenost: tekel je za njim, dokler se ni upehal;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
