Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
absolutíst — a m (ȋ) 1. oblastnik, ki ima vso oblast: prosvetljeni absolutist // ekspr. oblasten, samovoljen človek: doma je bil pravi absolutist 2. pristaš absolutizma … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ága — e tudi a m (ȃ) v fevdalni Turčiji nižji vojaški ali civilni oblastnik: zbrali so se begi in age / kot zapostavljeni pristavek k imenu ugledne vojaške ali civilne osebe Hasan aga … Slovar slovenskega knjižnega jezika
avtokrát — a m (ȃ) oblastnik, ki ima neomejeno, samovoljno oblast, samodržec: državi je vladal avtokrat // ekspr. oblasten, samovoljen človek: mlajši so ga imeli za avtokrata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bég — 1 a m (ẹ̑) 1. hitro umikanje iz strahu, pred nevarnostjo: pognati se, spustiti se v beg; zapoditi sovražnika v beg; divji, paničen beg; beg v gozdove; pren. beg pred samim seboj // rešitev iz neugodnih razmer: beg iz zapora; knjiž. beg iz… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
béj — a m (ẹ̑) 1. zlasti v fevdalni Turčiji višji civilni ali vojaški oblastnik; beg: turški beji 2. nekdaj vladar Tunisa … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dáhija — e m (á) zgod. samozvani janičarski oblastnik v Srbiji v 19. stoletju: nasilje dahij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kajmakám — a m (ȃ) v Turčiji, nekdaj visok civilni ali vojaški oblastnik … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblást — í in i ž (ȃ) 1. možnost vplivati na koga, da ravna po določenih zahtevah, željah, če noče čutiti neprijetnih posledic: v družini je imel oblast oče; izgubiti ekonomsko oblast; po prihodu novega direktorja se je oblast te skupine v podjetju še… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblástnež — a m (ȃ) 1. ekspr. oblasten človek: oblastnežev ni trpel v svoji družbi 2. knjiž., redko oblastnik: oblastnež ga je ukazal zapreti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblastníca — e ž (í) ženska oblika od oblastnik: oblastnica je vztrajala pri svoji zahtevi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
