- óblanje
- -a s (ọ̑) 1. glagolnik od oblati: oblanje desk; stroj za oblanje 2. oblanci: pomesti oblanje; kup oblanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
óblovina — in oblovína e ž (ọ̑; í) nar. oblanci, oblanje: nastiljati z oblovino … Slovar slovenskega knjižnega jezika