- obkládek
- -dka m (ȃ) kos tkanine, ki se položi na kak del telesa v zdravilne namene: dati obkladek na čelo, rano; menjati obkladek / blatni, kisov, suh obkladek ♦ med. burovi obkladki; mrzli obkladek
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obkládek
Look at other dictionaries:
kísov — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na kis: kisov obkladek / kisova omaka / kisova esenca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
komprésa — e ž (ẹ̑) med. 1. tkanina, s katero se med operacijo prekrije področje okoli rane zaradi preprečitve okužbe: kompresa iz platna 2. obkladek, zlasti mrzli: zdravnik mu je priporočil komprese … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mŕzel — zla o [ǝu̯] prid. (ȓ) 1. ki ima razmeroma nizko temperaturo: mrzel zrak; gaziti mrzlo brozgo; piti mrzle pijače; ledeno mrzla voda; mrzel kot led / mrzel dan; letošnja zima je bila mrzla; mrzlo podnebje / mrzli studenci; mrzle roke // ki vzbuja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblíž — a m (ȋ) 1. lepljiv trak za na kožo, zlasti za pritrjevanje ovoja ali gaze: nalepiti, odtrgati obliž; ranjenec z obližem na čelu / lepilni obliž; obliž za rano / na licu je imela lepotni obliž; pren., ekspr. antične razvaline so lepotni obliž… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pa — prisl., ekspr. 1. izraža zavrnitev s popravkom: ne znaš. Pa znam; ti si kriv. Pa nisem; saj nisi bil zraven. Pa sem bil 2. navadno v vprašanjih poudarja ugibanje: kaj pa, če ga ne bo; kaj pa kričiš; kam pa greš; nekdo prihaja. Kdo pa / elipt. kam … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tôpel — tudi tópel tôpla o stil. ó [ǝu̯] prid., topléjši (ó; ọ ó) 1. ki ima zmerno visoko temperaturo: od sonca topel zid; čaj je še topel; pomiti s toplo vodo / topel dan; toplo vreme / imeti tople roke / topli obrok obrok iz sveže kuhanih toplih jedi; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vnetína — e ž (í) knjiž. vneti del telesa: dati obkladek na vnetino … Slovar slovenskega knjižnega jezika
