- obhóden
- -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na obhod: obhodna pot je dobro urejena ◊ anat. obhodni živec možganski živec, ki oživčuje več notranjih organov; astr. obhodna doba čas, ki ga porabi eno nebesno telo, da obkroži drugo; voj. obhodna patrulja ------ in obhôden -dna -o prid. (ọ̄; ó) ki se da obhoditi: ta pečina je obhodna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.