- obéšenje
- -a s (ẹ̑) glagolnik od obesiti: nepravilno obešenje luči / samomor z obešenjem ◊ avt. avtomobil ima posamično obešenje koles njegova kolesa imajo posamične obese
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obéšenje
Look at other dictionaries:
bífiláren — rna o prid. (ȋ ȃ) teh. ki je na dveh nitih, dvoniten: bifilarno obešenje aparata ♦ elektr. bifilarno navitje navitje, pri katerem sta vzporedno naviti dovodna in odvodna žica … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dvóníten — tna o prid. (ọ̑ ȋ) ki je iz dveh niti: dvonitna preja / dvonitni šiv ♦ elektr. dvonitna žarnica žarnica z dvema žarilnima nitkama // teh. ki je na dveh nitih: dvonitno obešenje aparata … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obésen — sna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na obešenje: obesne bakrene ploščice / obesna prečka za zavese … Slovar slovenskega knjižnega jezika
