- obéšenec
- -nca m (ẹ̑) kdor je obešen: sneti obešencu zanko z vratu; rešiti obešenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obéšenec
Look at other dictionaries:
obešenják — a m (á) ekspr. 1. obešenec: ni mogel pozabiti na obešenjaka 2. lahkomiseln, neresen človek: nekakšni obešenjaki so mu pripravljali podoknico; ljudje tam so pravi obešenjaki 3. ničvreden, malovreden človek: hotel je poloviti obešenjake, ki so se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obéšenka — e ž (ẹ̑) ženska oblika od obešenec: rešiti obešenko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
