nabelíti — in nabéliti im dov. (ȋ ẹ) 1. z beljenjem priti do določene količine česa, navadno platna: dekleta so nabelila balo platna 2. deloma obeliti: nabeliti drevo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okléstiti — im dov. (ẹ ẹ̄) 1. s sekiro odstraniti (drevesu) veje: smreko je oklestil samo pri tleh; oklestiti in obeliti / oklestiti veje // pog. zelo skrajšati, skrčiti: stavek je tako oklestil, da je postal skoraj nerazumljiv; oklestiti tekst 2. ekspr. z … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olíčiti — im dov. (í ȋ) 1. knjiž., redko polakirati, pobarvati: oličiti pohištvo 2. nar. oluščiti: oličiti fižol / oličiti deblo obeliti olíčen a o 1. deležnik od oličiti: ima rdeče oličene nohte 2. naličen, nalepotičen: sfrizirana in oličena ženska … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omúžiti — im, in omužíti in omúžiti im dov. (ū ȗ; ȋ ú) zastar. olupiti, obeliti (kaj muževnega): omužiti hlode omúžiti se, in omužíti se in omúžiti se postati muževen: trte so se omužile … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pobelíti — 1 in pobéliti im dov. (ȋ ẹ) 1. pokriti (stene) z beležem ali z belilom: pobeliti hišo, sobo; svetlo pobeliti; pren. sneg je pobelil hribe 2. narediti kaj bolj belo ali razbarvati; obeliti: sonce pobeli platno / platinasto pobeliti lase ● ekspr … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ubelíti — in ubéliti im dov. (ȋ ẹ) star. obeliti: ubeliti platno / skrbi ubelijo lase / ubeliti deblo ubéljen a o: ubeljene rjuhe … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zbelíti — in zbéliti im dov. (ȋ ẹ) redko 1. obeliti: sonce zbeli zavese / skrbi so mu zbelile lase 2. razbeliti: poletna pripeka je zbelila skale zbéljen a o: snežno zbeljen prt; od sonca zbeljeno kamenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
