- obdávčiti
- -im dov. (á ȃ) določiti, predpisati davek, davščino: obdavčiti blago, dohodke, zemljišče / obdavčiti kmete, obrtnike obdávčen -a -o: obdavčeni dohodki, predmeti; obdavčene osebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
obdávčiti
Look at other dictionaries:
nèobdavčljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki se ne more, ne sme obdavčiti: neobdavčljivi dohodki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ob... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati c) opravljenega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdáčiti — im dov. (á ȃ) nar. vzhodno obdavčiti: zmerno obdačiti dohodke … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdávčenje — a s (ȃ) glagolnik od obdavčiti: odtegniti se obdavčenju; obdavčenje gostinske dejavnosti, osebnih dohodkov ♦ ekon. linearno ali proporcionalno obdavčenje za isti znesek, isti odstotek; pavšalno obdavčenje pri katerem se znesek ne spreminja glede … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdavčítev — tve ž (ȋ) glagolnik od obdavčiti: obdavčitev dohodkov, izdelkov / obdavčitev kmetov / pregledati dosedanjo obdavčitev obdavčenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdavčljív — a o prid. (ȋ í) ki se more, sme obdavčiti: obdavčljivi dohodki; obdavčljivo blago … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preobdávčiti — im dov. (á ȃ) preveč obdavčiti: preobdavčiti kmetijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
