- občudoválec
- -lca [u̯c] m (ȃ) kdor koga občuduje: pisateljevi občudovalci / občudovalec čebelje delavnosti / občudovalci narave, modernih plesov / dekletovi občudovalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
občudoválec
Look at other dictionaries:
jazzar — ja [džéz tudi džêz ] m (ẹ̑; ȇ) pog., ekspr. jazzovski glasbenik: nastop jazzarjev / njegova zbirka plošč kaže, da je vnet jazzar občudovalec jazza … Slovar slovenskega knjižnega jezika
orientalízem — zma m (ȋ) način življenja in mišljenja, značilen za orient: bil je občudovalec in posnemovalec orientalizma; prodiranje orientalizma v Evropo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregorèč — éča e prid. (ȅ ẹ) ekspr. 1. preveč goreč, navdušen: pregoreč zagovornik kake teorije / pregoreče besede 2. zelo goreč, navdušen: bil je njen pregoreč občudovalec pregoréče prisl.: pregoreče ljubiti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priznaválec — lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor kaj priznava: bil je občudovalec in priznavalec discipline … Slovar slovenskega knjižnega jezika
