- óbčedržáven
- -vna -o prid. (ọ̄-á) knjiž. vsedržaven, splošnodržaven: stvar ima občedržaven pomen / občedržavni načrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
óbče... — prvi del zloženk (ọ̄) nanašajoč se na ves, cel: občedržaven, občeslovanski … Slovar slovenskega knjižnega jezika