króžnik — a m (ọ̑) 1. nekoliko poglobljena, navadno okrogla posoda za serviranje hrane: postaviti krožnike na mizo; naliti juho na krožnik; emajliran, porcelanast krožnik; krožnik juhe, kaše / desertni, globoki, plitvi krožnik // pog. vsebina krožnika:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
letéti — ím nedov., lêtel (ẹ í) 1. premikati se po zraku z letalnimi organi, zlasti s perutmi, krili: čebela, ptič leti; ranjeni golob ne more več leteti; lastovka leti nad dvoriščem; leteti mirno, visoko / žerjavi letijo na jug; divje gosi letijo v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
neznàn — in neznán ána o prid. (ȁ á; á) 1. ki ni znan: hodil je po neznanih krajih; srečevati neznane ljudi / neznani moški glasovi; tuji, neznani obrazi / neznani občutki; začutil je neznano bolečino / iz neznanega vzroka se je prestrašila; neznana… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ob... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja okrog česa, na kaj: obiti, objahati / občrtati, obkvačkati / obkositi, obžeti / oblepiti, obložiti b) usmerjenosti dejanja mimo česa: objadrati, obplezati c) opravljenega … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obdóben — bna o prid. (ọ̑) knjiž. občasen: obdobne bolečine v glavi; obdobna dela / obdobno ponavljanje / obdobna selitev ptic … Slovar slovenskega knjižnega jezika
periódičen — čna o prid. (ọ) 1. ki nastopa, se pojavlja, deluje v časovnih presledkih, navadno nedoločenih, občasen: prirejati periodične tečaje; periodične poplave / periodične gospodarske krize / periodični obračuni 2. elektr. ki se pojavlja v enakih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pòst — pôsta m, mest. ed. tudi póstu (ȍ ó) 1. rel. delna ali popolna omejitev uživanja hrane v določenem času, zlasti mesa: zapovedati post / strogi, štiridesetdnevni post / držati se posta; prelomila je post // čas te omejitve: v postu je zbolel in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prêdmet — éta m (é ẹ) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet; poimenovati predmete; zaznavati predmete; dolg, ozek predmet; kovinski, topi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
