- novotáriti
- -im nedov. (á ȃ) nav. slabš. uvajati novosti: rad novotari
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
novotárjenje — a s (á) glagolnik od novotariti: delo je brez problematičnega novotarjenja … Slovar slovenskega knjižnega jezika