- novotár
- -ja m (á) nav. slabš. kdor uvede kaj novega zlasti v umetniško, literarno delo: ti novotarji so izzvali veliko negodovanja; novotarji in konservativci
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
novòtār — m 〈G novotára〉 onaj koji uvodi novotarije, sklon novotarijama, {{c=1}}usp. {{ref}}novator{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
novotar — novòtār m <G novotára> DEFINICIJA onaj koji uvodi novotarije, sklon novotarijama, usp. novator ETIMOLOGIJA vidi nov … Hrvatski jezični portal
novotarka — novòtārka ž <G mn ā/ ī> DEFINICIJA v. novotar ETIMOLOGIJA vidi nov … Hrvatski jezični portal