- nôvoimenován
- in nôvo imenován -a -o prid. (ō-á) knjiž. nedavno imenovan, nov: novoimenovani člani komisije; novoimenovani načelnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
nôvoimenován
Look at other dictionaries:
nôvo... — prvi del zloženk (ō) z deležnikom nanašajoč se na nov: novoimenovan, novonastal, novoosvobojen, novopobeljen, novozgrajen / piše se tudi narazen: novo imenovan, novo nastal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
