- blodílka
- -e ž (ȋ) knjiž., redko kar koga blodi, bega: luč blodilka ◊ bot. celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
zoospóra — e ž (ọ̑) bot. celica z bički, s katero se nižje rastline nespolno razmnožujejo, blodilka … Slovar slovenskega knjižnega jezika