- notóren
- -rna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko notoričen: notoren izdajalec / notorne resnice ♦ jur. notorna dejstva splošno znana dejstva, ki jih ni treba dokazovati
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.