- normírec
- -rca m (ȋ) kdor določa delovno normo in nadzoruje njeno izpolnjevanje: podjetje zaposli normirca; tečaj za normirce
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
terminêr — ja m (ȇ) delavec, ki določa začetek in konec posamezne faze dela v proizvodnem procesu: normirec, lanser in terminer … Slovar slovenskega knjižnega jezika