- normatívnost
- -i ž (ȋ) lastnost, značilnost normativnega: estetska, moralna normativnost / normativnost njegovih zahtev je očitna
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
léktor — ja m (ẹ) 1. predavatelj za praktični pouk zlasti tujih jezikov: lektor francoskega jezika; lektor za angleščino / lektor glasbe, risanja 2. sodelavec založbe, gledališča, radia, ki pregleduje, jezikovno obdeluje, ocenjuje rokopise: razpisati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika