- norčevánje
- -a s (ȃ) glagolnik od norčevati se: tako norčevanje jo je zabolelo; norčevanje iz samega sebe; norčevanje in zabavljanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika . 2000.
norčevánje
Look at other dictionaries:
píkanje — a s (ȋ) glagolnik od pikati: čebelje pikanje / ni se zmenil za pikanje in norčevanje / rahlo pikanje dežnih kapljic na okno / opazoval je goloba pri pikanju zrnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafrkácija — e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: to dejanje je samo zafrkacija / ušla mu je duhovita, ostra zafrkacija; zbadljivke in zafrkacije 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: preprečiti zafrkacijo / niso mogli več prenašati njegovih zafrkacij … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafrkánca — e ž (ȃ) pog. draženje, norčevanje: dejanje je razumel kot zafrkanco / zbadljivke in zafrkance … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zafrkáncija — e ž (á) pog. 1. draženje, norčevanje: bal se je zafrkancije sošolcev / ni hotel poslušati njihovih zafrkancij 2. namerno povzročanje neprijetnosti, težav: zahtevati vsa ta potrdila je navadna zafrkancija … Slovar slovenskega knjižnega jezika
